Posledice spolnega nasilja so številčne in vplivajo na celotno psihofizično stanje osebe. Spolno nasilje lahko pusti raznolike psihološke, čustvene, fizične posledice. Kakšne in kako intenzivne bodo te posledice, je odvisno od več dejavnikov, na ravni posameznika, okolja in širšega družbenega dogajanja. Vendar pa kljub posledicam, ima vsaka oseba možnost, da preseže negativne(neprijetne) posledice spolnega nasilja ter živi kvalitetnejše življenje.
Najpogostejše posledice so:
- Posttravmatska stresna motnja, kadar občutki tesnobe, strahu in stresa trajajo dlje časa, so zelo intenzivni in motijo normalno delovanje posameznika. Oseba se lahko počuti neprestano ogrožena, čeprav ne obstajajo realni razlogi za strah. Oseba doživlja posttravmatsko motnjo preko posledic, kot so flashbacki, podoživljanje dogodkov, nočne more, občutek nemoči in izoliranosti, nihanje v razpoloženju in izbruhi jeze.
- »Flashbacki«, kadar spomini na preteklo travmo prevzamejo človeka na način, da podoživi občutja zlorabe v sedanjosti. Žrtve spolnih zlorab občutijo flashbacke kot nekaj resničnega, kakor, da bi šlo za ponovitev zlorabe v sedanjem času.
- Pojav depresije – motnje razpoloženja, ki se pojavi, kadar občutki žalostni in brezupa trajajo dalj časa in ovirajo normalno delovanje posameznika. To vpliva na vedenje posameznika in na njegove odnose z drugimi ljudmi.
- Porušen občutek za osebne meje, ko oseba ni zmožna postavljati meje drugim osebam, tako zase kot za svoje otroke. Brez jasnih osebnih mej je oseba bistveno bolj podvržena podrejanju, različnim zlorabam in nadaljnjemu nasilju.
- Težave v medosebnih odnosih, intimnosti in spolnosti, saj ima lahko žrtev težave z vzpostavljanjem in ohranjanjem medosebnih stikov, ne zaupa drugim osebam, ne zmore intimne navezanosti in spolnosti.
- Samopoškodbeno vedenje, kadar se posameznik namerno poškoduje z namenom, da bi zmanjšal psihološko stisko.
- Zloraba alkohola in prepovedanih substanc.
- Disociacija je eden izmed obrambnih mehanizmov možganov, ki z umikom čutenj žrtvi omogoča, da lažje preživi spolno zlorabo. Disociacija se lahko ponavlja v nadaljnjem življenju žrtve.
- Motnje spanja, ki lahko obsegajo nezmožnost zaspati, zbujanje, spanje ob nenavadnem času dneva, daljše ali krajše spanje od običajnega.
- Motnje hranjenja, saj spolno nasilje vpliva na percepcijo telesa in nadzora nad njim. S spremembami v prehranjevalnem režimu žrtve izvajajo kontrolo nad telesom.
- Razmišljanje o samomoru in poskusi samomora.
*Opozorilo: Pri posledicah in znakih spolnih zlorab, moramo biti pazljivi, da ne sklepamo zaključkov prehitro. Če nekdo npr. trpi zaradi motenj spanja, to še ne pomeni nujno, da je bil spolno zlorabljen. Ko govorimo o znakih ali posledicah spolnega nasilja, moramo upoštevati koliko časa se pojavljajo, kako pogosto, intenzivnost itd.