Včasih najpomembnejše zgodbe niso izrečene na glas.
Skrite so v pogledih, v zadržanih besedah, v tišini, ki jo ljudje nosijo s seboj leta. Prav tej tišini smo 21. maja 2026 v Vetrinjskem dvoru v Mariboru namenili prostor, ko smo izvedli prvi medinstitucionalni strokovni posvet o spolnem nasilju z naslovom »Me slišiš, ko ne govorim?«.
Že naslov posveta je nosil pomembno sporočilo. Osebe z izkušnjo spolnega nasilja pogosto ne morejo ali ne zmorejo takoj spregovoriti o tem, kar so doživele. Njihove zgodbe se zato pogosto skrivajo med vrsticami, v vedenju, stiskah, molku in neizrečenih vprašanjih. Naloga strokovnjakinj, strokovnjakov pa je, da te zgodbe znamo prepoznati, razumeti in nanje odgovoriti.
Posvet smo namenoma organizirali v Mariboru, saj opažamo, da je tovrstnih strokovnih dogodkov na tem območju bistveno premalo, medtem ko potrebe po povezovanju strokovne javnosti, izmenjavi znanj in skupnem iskanju rešitev iz leta v leto naraščajo. Spolno nasilje ostaja tema, o kateri se v družbi še vedno težko odprto govori, kar se odraža tudi v načinu, kako se tematika naslavlja v javnem prostoru in v praksi.
Od jutranjih ur se je v Vetrinjskem dvoru zbirala raznolika skupina ljudi, ki je zajemala strokovne delavke, delavce s področij socialnega varstva, zdravstva, šolstva, policije ter predstavnice, predstavnike organizacij, ki vsakodnevno spremljajo in podpirajo osebe z izkušnjo spolnega nasilja. Čeprav prihajamo iz različnih sistemov in institucij, nas povezuje skupna odgovornost, da ljudje, ki doživljajo nasilje, ne ostanejo sami.
Posvet je odprla Lilijana Zorko, vodja sektorja za zdravstveno in socialno varstvo. Skozi ves dan so se vrstila predavanja, ki so osvetlila različne vidike prepoznavanja, preprečevanja in obravnave spolnega nasilja. Predsednica Združenja za MOČ Jerneja Munc je predstavila delovanje organizacije in pomen celostne podpore osebam z izkušnjo spolnega nasilja. Nina Babič z Osnovne šole Martina Konšaka Maribor je spregovorila o vlogi šolskega prostora pri zaznavanju stisk otrok in mladostnic, mladostnikov ter o odgovornosti odraslih, da na te stiske pravočasno odgovorimo. Posebej aktualno je bilo predavanje Roberta Tekavca z Generalne policijske uprave, ki je predstavil problematiko spolnih zlorab otrok v virtualnem in fizičnem okolju. Spregovoril je o spletnih zlorabah, preiskovanju kaznivih dejanj in izzivih, s katerimi se pri svojem delu srečujejo preiskovalni organi. Tanja Pristovnik iz UKC Maribor pa je predstavila kliničnopsihološko obravnavo otrok in mladostnic, mladostnikov z izkušnjo spolnega nasilja ter poudarila pomen varnega, strokovnega in sočutnega pristopa, ki lahko pomembno vpliva na proces okrevanja.
Med strokovnimi vsebinami je bilo čutiti tudi nekaj drugega. Prostor za občutke. Za tisto, česar ni mogoče vedno izraziti s strokovnimi termini, statistikami in protokoli. K temu sta pomembno prispevala glasbena nastopa Mišela Amo Ristova – Amo Socialca, ki sta s svojo interpretacijo ustvarila trenutke refleksije in človeške bližine. Posebno mesto na posvetu je imela tudi fotografska razstava »Ko sence ostajajo« avtorice Aleksandre Saške Gruden. Fotografske podobe ženskih hrbtov, prepletene z resnično izpovedjo žrtve spolne zlorabe, so obiskovalke, obiskovalce spremljale skozi ves dan.
Rdeče sence na fotografijah so simbolizirale rano, bolečino in nasilje, hkrati pa tudi moč, vztrajnost in možnost nadaljevanja življenja.
Dan smo zaključili z okroglo mizo »Pregled stanja – izzivi in dobre prakse«, na kateri so sodelovali Simona Lilek, vodja Skupine za mladoletniško kriminaliteto, Claudio Korošec, strokovni delavec na CSD Ruše in Tjaša Hrženjak, vodja enote Združenja za MOČ Maribor. Razprava je odprla številna vprašanja o izzivih, s katerimi se srečujemo v praksi, hkrati pa pokazala, koliko znanja, izkušenj in pripravljenosti za sodelovanje že obstaja med različnimi institucijami.
Če smo iz tega dne odnesli eno pomembno sporočilo, je to prav gotovo spoznanje, da nobena institucija ne more sama odgovoriti na problematiko spolnega nasilja. Osebe z izkušnjo nasilja ne potrebujejo posameznega sistema. Potrebujejo mrežo ljudi. Potrebujejo strokovnjakinje, strokovnjake, ki se poznajo, sodelujejo, si zaupajo in vedo, kako ukrepati hitro, usklajeno in predvsem človeško.
Hvaležni smo vsem predavateljicam, predavateljem, udeleženkam in udeležencem, ki so s svojim znanjem, odprtostjo in pripravljenostjo na dialog soustvarili ta prostor. Iskrena hvala moderatorju Maticu Muncu za srčno in strokovno povezovanje celotnega dne. Zahvaljujemo se tudi Vetrinjskemu dvoru za gostoljubje in tehnično podporo, Leon – Snack & Coffee Shopu za odlično pogostitev ter fotografu Robertu Fišerju, ki je s svojim objektivom ujel pomembne trenutke in vzdušje celotnega posveta. Posebna zahvala gre vsem donatorjem, ki so s svojimi prispevki obogatili izvedbo dogodka: ELES, Modra zavarovalnica, Dravske elektrarne Maribor, DoNatural, Radenska, La Chocolate, WOOP, Your Soul Time, Oljarna Kocbek, DM in Ilirija.
Hvala, ker ste soustvarili dogodek in prispevali k njegovi uspešni izvedbi.
Ta posvet za nas ni bil zgolj dogodek.
Bil je začetek.
Začetek gradnje širše mreže ljudi, ki verjamemo, da moramo kot družba znati prepoznati tudi tišino. Da moramo slišati ljudi tudi takrat, ko ne zmorejo govoriti naglas. In da nihče, ki doživlja spolno nasilje, ne bi smel ostati sam, preslišan ali spregledan.
Ker tudi tišina govori.
Prisluhnimo ji skupaj.
Ekipa Združenja za MOČ
