Spolno nasilje je izraz, s katerim označujemo različne oblike spolnega nasilja, kot so na primer spolni napad, spolna zloraba otrok in posilstvo.*
Spolno nasilje NI spolnost!
Spolno nasilje je na prvem mestu OBLIKA NASILJA, pri katerem gre za zlorabo moči, položaja, vpliva in znanja nad drugo osebo. Za spolno nasilje je vedno kriv storilec, ki zlorabi svojo čustveno, fizično, socialno in ekonomsko moč, svoj položaj in vpliv v družbi, kakor tudi svoje znanje nad žrtvijo. Povedano drugače, pri spolnem nasilju ne gre za spolnost v ožjem pomenu besede, temveč za obliko podrejanja, obvladovanja in prisile, ki se vrši skozi različna dejanja s spolno vsebino.
Občutja žrtve
Seveda je potrebno pri opredelitvi spolnega nasilja podati osrednji pomeni občutenjem žrtve. V tem pogledu gre za dejanja s spolno vsebino, ki jih oseba občuti kot podreditev in prisilo. Prav tako gre za grob poseg v integriteto telesa in duševnost osebe in za neupoštevanje njene osebne meje. Pri tem je povsem kršena njena pravica do samostojnega odločanja o lastnem telesu in spolnosti. Izjema v smislu občutka prisile so lahko otroci, osebe z duševnim hendikepom in trenutno slabotne osebe, ki še ne razumejo ali v danem trenutku ne morejo razumeti pomena spolnosti oziroma spolnega nasilja. Posledično dejanj z vsiljeno spolno vsebino morda ne občutijo kot prisilo. V teh primerih govorimo o spolni zlorabi kljub odsotnosti občutka prisile pri žrtvi. Storilec namreč izkoristi svoje znanje in družbeni položaj ali trenutni položaj žrtve za grob poseg v njene pravice.
Uporaba sile?
Pri tem je treba poudariti, da spolnega nasilja ne smemo enačiti samo s fizično silo nad žrtvijo, ki je ena izmed možnih oblik prisile. Storilci namreč največkrat uporabljajo različne oblike nasilja istočasno. Ob dejstvu, da večino dejanj storijo osebe, ki jih žrtev pozna, predstavljajo čustvene, socialne in ekonomske zlorabe sestavni del spolnega nasilja nad žrtvijo. V številnih primerih tako fizična prisila v spolna dejanja sploh ni potrebna, saj si storilec podredi žrtev in jo obvladuje v spolnih dejanjih zgolj z zlorabo drugih oblik moči. Pri tem žrtev nima možnosti samostojne izbire oziroma ne more avtonomno podati privolitev, temveč se podredi čustveni, socialni in ekonomski moči storilca.
* V slovenski kazenski zakonodaji so posamezna dejanja s področja spolnega nasilja poimenovana specifično, tako da lahko pride do razlike od splošnih opredelitev, ki jih uporabljamo na spletni strani z namenom informiranja javnosti.