Kaj je spolni napad?
Izraz spolni napad pomeni spolni stik ali vedenje, ki se zgodi brez eksplicitno podanega soglasja žrtve. Najpogostejše oblike spolnega napada so:
- neželeno dotikanje po telesu in intimnih predelih,
- siljenje k spolnim dejanjem, na primer drgnjenje ob telo žrtve, poljubljanje po telesu brez privolitve, siljenje v dotikanje telesa storilca ali siljenje v samozadovoljevanje,
- poskus posilstva,
- posilstvo oziroma oralna, vaginalna ali analna penetracija v telo žrtve brez njene privolitve.
- Pomembno se je zavedati, da je posilstvo ena izmed oblik spolnega napada, vendar ni vsak spolni napad tudi posilstvo. Pravne definicije posilstva v svetu se razlikujejo, v večini definicij je posilstvo opredeljeno kot prisilno spolno občevanje oziroma penetracija v telo žrtve brez njene privolitve.
Kaj pomeni prisila?
Izraz prisila pomeni podreditev osebe v zahteve in dejavnosti druge osebe. Vendar prisila pri spolnem napadu ne pomeni vedno podreditve, ki bi bila dosežena s fizično silo ali grožnjo s fizičnim nasiljem. Storilci lahko uporabijo čustveno manipulacijo, psihološko prisilo, ekonomsko odvisnost ali situacijo žrtve, svoj poklic ali položaj v družbi, ali uporabijo katero drugo obliko manipulacije, da žrtev prisilijo v spolno dejavnost. Storilci tako uporabljajo različne oblike nasilja, da si žrtev podredijo in jo obvladujejo v prisilnih spolnih dejavnostih, pri čemer fizična prisila ni nujno prisotna.
Spolni napadi so različnih oblik, vendar je krivda zanj vedno na strani storilca! Napadene osebe pogostokrat iščejo razlog za napad v lastnem vedenju, ki naj bi spodbudilo storilca v njegova dejanja. Pomembno je zavedanje, da žrtev ni nikoli kriva za nasilna dejanja storilca.
Posledice spolnega napada
Vsaka žrtev spolnega nasilja ima zmožnost, da preseže negativne posledice spolnega nasilja in ponovno polno zaživi svoje življenje. Kakšne bodo posledice za vsako posamezno žrtev, je odvisno od številnih dejavnikov, tako na ravni posamezne žrtve kot na ravni njene okolice in odziva okolice na nasilje. Spolna zloraba lahko pusti raznolike psihološke, čustvene in fizične posledice, če oseba ne dobi ustrezne podpore, pomoči in razumevanja. Nekatere izmed možnih posledic z dolgoročnim vplivom na življenje osebe so:
- posttravmatska stresna motnja, kadar občutki tesnobe, strahu in stresa trajajo dlje časa, so zelo intenzivni in motijo normalno delovanje posameznika. Oseba se lahko počuti neprestano ogrožena, čeprav ne obstajajo realni razlogi za strah. Oseba doživlja posttravmatsko motnjo preko posledic, kot so flashbacki, podoživljanje dogodkov, nočne more, občutek nemoči in izoliranosti, nihanje v razpoloženju in izbruhi jeze.
- »Flashbacki«, kadar spomini na preteklo travmo prevzamejo človeka na način, da podoživi občutja zlorabe v sedanjosti. Žrtve spolnih zlorab občutijo flashbacke kot nekaj resničnega, kakor, da bi šlo za ponovitev zlorabe v sedanjem času.
- Pojav depresije – motnje razpoloženja, ki se pojavi, kadar občutki žalostni in brezupa trajajo dalj časa in ovirajo normalno delovanje posameznika. To vpliva na vedenje posameznika in na njegove odnose z drugimi ljudmi.
- Porušen občutek za osebne meje, ko oseba ni zmožna postavljati meje drugim osebam, tako zase kot za svoje otroke. Brez jasnih osebnih mej je oseba bistveno bolj podvržena podrejanju, različnim zlorabam in nadaljnjemu nasilju.
- Težave v medosebnih odnosih, intimnosti in spolnosti, saj ima lahko žrtev težave z vzpostavljanjem in ohranjanjem medosebnih stikov, ne zaupa drugim osebam, ne zmore intimne navezanosti in spolnosti.
- Samopoškodbeno vedenje, kadar se posameznik namerno poškoduje z namenom, da bi zmanjšal psihološko stisko.
- Zloraba alkohola in prepovedanih substanc.
- Disociacija je eden izmed obrambnih mehanizmov možganov, ki z umikom čutenj žrtvi omogoča, da lažje preživi spolno zlorabo. Disociacija se lahko ponavlja v nadaljnjem življenju žrtve.
- Motnje spanja, ki lahko obsegajo nezmožnost zaspati, zbujanje, spanje ob nenavadnem času dneva, daljše ali krajše spanje od običajnega.
- Motnje hranjenja saj spolno nasilje vpliva na percepcijo telesa in nadzora nad njim. S spremembami v prehranjevalnem režimu žrtve izvajajo kontrolo nad telesom.
- Razmišljanje o samomoru in poskusi samomora.
Kdo so storilci?
V večini primerov so storilci osebe, ki jih žrtve poznajo. Približno 8 od 10 spolnih napadov je storjenih s strani osebe, ki jo žrtev pozna. To so lahko družinski člani, partnerji, sorodniki, prijatelji, znanci, sosedje, sodelavci in osebe na položajih (učitelji, vzgojitelji, zdravniki, trenerji, nadrejeni na delovnem mestu … ).