Spolna zloraba se lahko zgodi vsakomur, ne glede na starost, spolno usmerjenost ali spol. Spolno zlorabljeni fantje oziroma moški lahko občutijo enaka čustva in se odzovejo enako kot vse druge žrtve spolnih zlorab. Dečki, ki so žrtve spolnega nasilja, so otroci, ki so ranljivejši in šibkejši od storilcev vseh spolov. Storilci zlorabijo in izkoriščajo svojo velikost, moč in znanje za pridobitev in podreditev fantov v namen spolnih aktivnosti ali za to, da žrtve o zlorabi molčijo. Ob tem se morajo fantje in moški soočati z okolico in stereotipnimi predstavami o moških in o pomenu »prave moškosti«. Moški, ki so utrpeli spolno zlorabo, lahko kot odrasli čutijo veliko sramu in dvomijo o sebi. Čutijo se krive, ker niso bili »dovolj močni«, da bi se zoperstavili storilcu. Mnogi dečki, fantje in moški čutijo veliko zmede, dvomov, krivde in sramu, če so se med zlorabo vzburili in doživeli erekcijo ali ejakulacijo. Pomembno je razumeti, da se fantje in moški na spolno stimulacijo lahko odzovejo z erekcijo ali celo z ejakulacijo, tudi v spolnih situacijah, ki so travmatične ali boleče. Tako deluje človeško telo in gre za normalno telesno reakcijo. Storilci to dejstvo pogostokrat zlorabijo za vsaditev občutka krivde in dvoma v žrtve, saj naj bi vzburjenje telesa dokazovalo, da si je žrtev želela spolnosti. Na tak način storilci ohranjajo tajnost in nadaljujejo zlorabo. Vendar ta telesna reakcija ne pomeni, da si je fant oziroma moški želel spolne zlorabe ali da je ob tem užival.
Poleg tega so tudi primeri, v katerih so fantje zavedeni v spolne izkušnje, ki si jih ne želijo ali jih ne razumejo. Storilec jim daje pozornost, naklonjenost, lahko tudi darila, tako da si žrtev želi nadaljnjo naklonjenost ali celo spolne izkušnje. V tej želji lahko pristane na spolne dejavnosti, da bi si zagotovil nadaljnjo pozornost. Kljub temu gre za spolno zlorabo, saj je bil fant v vsa ta občutja zaveden. Storilec, ki mu je fant zaupal, je izkoristil fantovo potrebo po naklonjenosti in njegovo ranljivost z namenom, da zadovolji lastne potrebe po moči in obvladovanju.
Kdo so storilci spolnega napada na dečke, fante in moške?
Storilec je najpogosteje poznana oseba, ne glede na spolno identiteto, usmerjenost ali starost. Navadno gre za osebe, ki zasedajo položaj družbene moči ali avtoritete (starejši sorodnik ali sorodnica, vzgojitelj, učitelj, trener, duhovnik). Ob zlorabi uporabljajo različne oblike nasilja, na primer čustveno zlorabo, fizično prisilo in druge manipulacije z žrtvijo. Storilci izkoristijo različna sredstva, ki so na voljo, da zmanjšajo upor žrtve. Pogoste strategije storilcev vključujejo pozornost, posebne privilegije, obljube, darila ali denar, odkrite grožnje z razkritjem ali grožnje s fizičnim nasiljem.
Spolna zloraba s strani deklet in žensk
Poleg stereotipa, da fantje in moški ne morejo doživeti spolne zlorabe, je pogost tudi stereotip, da je vsaka spolna izkušnja z osebami ženskega spola pozitivna za fanta, čeprav v resnici doživi zlorabo. Še posebej se ta stereotip uporablja, kadar je storilka starejša od fanta. To zmotno prepričanje izhaja iz pogleda, ki se osredotoča na spolni vidik dejanja, namesto da bi se osredotočal na dejstvo nasilja, torej na zlorabo, pri kateri gre za izkoriščanje in izdajo zaupanja s strani starejše, močnejše ali občudovane osebe. V resnici nobena prezgodnja, prisilna ali na kak drugačen način zlorabljajoča spolna doživetja ne morejo biti pozitivna, ne glede na dejstvo, ali dejanje stori starejša sestra, sestra prijatelja, sestrična, varuška, soseda, teta, mati ali katerakoli druga ženska, ki je v položaju moči nad fantom. Vse oblike zlorabe lahko povzročajo zmedo, negotovost, krivdo in sram. V večini primerov spolne zlorabe fantov škodijo njihovim zmožnostim zaupanja in vzpostavljanja intimnosti v odnosih. Fantje težje prepoznavajo povezavo med spolno zlorabo in kasnejšimi težavami, ki jih imajo v odraslem življenju. Zloraba s strani močnejše, bodisi moške bodisi ženske osebe, ni nikoli nekaj dobrega, ampak lahko povzroča številne čustvene in psihološke težave kot tudi dolgotrajno škodo v življenju žrtve.
Dejstva o spolni zlorabi dečkov, fantov in moških
Družbeni miti o spolni zlorabi dečkov, fantov in moških so lahko resne ovire za razumevanje in okrevanje žrtev. Tudi dečki, fantje in moški so žrtve spolnih zlorab, ne glede na njihovo družbeno izoblikovano »moškost«.
Nekaj dejstev:
- Spolna zloraba dečkov je nasilje, pri katerem gre za izkoriščanje otrokove ranljivosti in čustvenost, saj je otrok odvisen od odraslih, močnejših ali večjih.
- Spolno nasilje nad dečki, fanti in moškimi ni neposredno povezano s spolno usmeritvijo storilca, gre primarno za nasilje, torej za zlorabo moči, podreditev in obvladovanje žrtve, ki se izvaja preko dejanj s spolno vsebino. Storilci so vseh spolnih usmeritev.
- Če je bila fantu všeč pozornost, ki jo je dobival ali se je med zlorabo spolno vzburil, to ne pomeni, da si je želel zlorabe ali da mu je bilo dejanje storilca všeč. Otrok je bil zaveden in zlorabljen, tako da zloraba ni njegova odgovornost ali krivda.
- Spolna zloraba lahko škoduje fantom in moškim na podoben način, kot škoduje dekletom in ženskam. To pomeni, da je lahko za vse enako škodljiva.
- Spolna usmerjenost žrtve ni niti vzrok niti posledica spolne zlorabe.
- Spolna usmerjenost žrtve v odrasli dobi ni povezana z dejstvom spolne zlorabe v otroštvu.
- Zlorabljeni fantje ne bodo samodejno tudi sami postali storilci in zlorabljali druge.
- Dekleta in ženske lahko spolno zlorabljajo ali napadajo fante in moške. Tudi v tem primeru imajo lahko žrtve dolgotrajne posledice.
Posledice zlorabe pri dečkih, fantih in moških
Večina raziskav kaže, da so dolgoročni učinki spolne zlorabe in napada lahko zelo škodljivi za vse žrtve. Obstaja več dejavnikov, od katerih je odvisno, kakšne posledice bo pustila zloraba na žrtvi. Ti so na primer identiteta storilca, starost ob začetku zlorabe, trajanje zlorabe, način zlorabe, ali je otrok razkril zlorabo, ali je oseba, ki je izvedela za zlorabo, otroku verjela in pomagala. Številni fantje utrpijo nadaljnjo viktimizacijo, ker jim odrasli ne verjamejo, da je do zlorabe prišlo ali ne želijo ukrepati in zaščititi otroka. Taka ravnanja povečujejo škodo, saj utrjujejo občutke krivde, sramu in nemoči. Fantje dobijo sporočilo, da je zloraba njihova stvar, da jim odrasli ne verjamejo oziroma jih ne razumejo. Prav tako lahko moške žrtve trpijo čustvene in psihološke posledice, ki izvirajo iz družbeno oblikovanih predstav o moškosti. Žrtve se lahko čutijo »premalo moške«, dvomijo o svoji spolni usmerjenosti, imajo težave v partnerskih odnosih in spolnosti.
Nekatere izmed pogostih posledic, ki jih navajajo žrtve:
- občutek, da so »manj moški« ali da nimajo nadzora nad svojim lastnim telesom,
- občutek krivde in sramu, ker niso ustavili napada, še posebej, če so ob zlorabi doživeli erekcijo ali ejakulacijo,
- izogibanje ljudem ali krajem, ki jih povezujejo s spolno zlorabo,
- izogibanje stikom s prijatelji in povečan občutek izolacije,
- strah pred razkritjem,
- strah, da drugi ne bi verjeli o spolni zlorabi,
- občutki tesnobe in težave s spanjem,
- motnje hranjenja,
- težave v intimnih odnosih,
- težave v spolnosti,
- »flashbacki«,
- depresija,
- posttravmatska stresna motnja.