Spolna zloraba otrok

Spolna zloraba otrok je ena izmed oblik zlorabe nad otroki in vključuje spolne aktivnosti z mladoletnimi osebami. Na prvem mestu gre za nasilje, s katerim storilec zadovoljuje svojo potrebo po moči in obvladovanju druge osebe. Zadovoljitev spolnih potreb ni nujno primarna potreba storilca, temveč se zloraba, torej podreditev in obvladovanje otroka, odvija preko dejanj s spolno vsebino. Pri tem storilec izkorišča otrokovo ranljivost, čustvenost in odvisnost od odraslih. Spolna zloraba otroka tako ne predstavlja samo posega v nedotakljivost otrokovega telesa, ampak gre za grobo zlorabo zaupanja in avtoritete odrasle, starejše ali močnejše osebe. Otrok ne more zavestno pristati v spolne aktivnosti, ker je temu razvojno nedorasel in ne more v celoti razumeti dejanj storilca. Vključevanje otrok v spolne aktivnosti je tako opredeljeno kot kaznivo dejanje, saj lahko posameznemu otroku povzroči razvojno škodo z dolgoročnimi posledicami. Spolno nasilje v otroštvu lahko bistveno vpliva tudi na kakovost življenja posamezne osebe v odrasli dobi. Po podatkih Sveta Evrope je vsak 5. otrok žrtev spolne zlorabe.

Uporaba sile?

Kakor pri spolnem nasilju nad odraslimi osebami, je tudi pri spolni zlorabi otrok treba poudariti dejstvo, da storilcu pogostokrat ni treba uporabiti fizične sile ali grožnje za izvršitev dejanja zlorabe. Pri zlorabi lahko storilec daje otroku pozornost, izkazuje čustveno naklonjenost ali mu kupuje darila. Ob tem je treba poudariti, da lahko nekateri otroci doživljajo prijetna telesna občutja med zlorabo. Gre za normalen odziv telesa na stimulacijo. Če je bila otroku všeč pozornost, ki jo je dobival ali se je med zlorabo spolno vzburil, to ne pomeni, da si je otrok želel spolnih dejanj ali da mu je bila zloraba storilca všeč. Otrok je bil zaveden in zlorabljen, saj ga je storilec na prefinjen način vpletel v zlorabo in mu nato vsadil občutek krivde in sramu, ker naj bi si otrok sam želel zlorabe. Vendar gre v vseh primerih za izredno grobo zlorabo zaupanja otroka, poseg v njegova čustva in telo, kakor tudi kaznivo dejanje.

Oblike spolne zlorabe

Spolna zloraba otrok, poleg kontaktnih oblik, vključuje tudi nekontaktne oblike zlorabe, kadar ni neposrednega telesnega stika med žrtvijo in storilcem. Tudi te oblike zlorabe lahko povzročijo trajne posledice ali vodijo v kontaktne oblike zlorabe, tako da jih je potrebno jemati enako resno kot kontaktne oblike zlorabe.
Najpogostejše oblike spolne zlorabe otrok so:

  • podajanje izjav s spolno vsebino in pridobivanje otrok za spolne aktivnosti v medosebni komunikaciji,
  • telefonski klici in sporočila ter komunikacija preko digitalnih medijev s spolno vsebino,
  • prikazovanje pornografskega materiala otrokom,
  • ekshibicionizem ali izpostavljanje svojega telesa pred otrokom,
  • posedovanje, izdelovanje in posredovanje fotografij ali posnetkov s spolno vsebino, v katero so vključeni otroci,
  • samozadovoljevanje ob prisotnosti otroka ali siljenje otroka, da se samozadovoljuje pred storilcem,
  • otipavanje otroka,
  • vaginalna, oralna ali analna penetracija v telo otroka,
  • preprodajanje otrok za spolne aktivnosti,
  • drugo spolno vedenje, ki škoduje otrokovemu psihološkemu, čustvenemu ali fizičnemu počutju in razvoju.

Storilci spolnih zlorab otrok

V večini primerov je storilec oseba, ki jo otrok ali njegova družina pozna. Skoraj 90 odstotkov storilcev je moškega spola. Lahko gre za družinskega člana, starša ali skrbnika, sorodnika, družinskega prijatelja, učitelja, vzgojitelja, trenerja, inštruktorja, duhovnika ali katero drugo poznano osebo, ki ima dostop do otroka. Storilec je lahko tudi mladoleten, v tem primeru je to lahko starejši ali močnejši sorojenec, drugi mladoletni sorodnik ali vrstnik iz npr. vrtca ali šole. Pri tem mladoletnost storilca ni dejavnik, ki bi sam po sebi zmanjševal storjeno škodo žrtvi.

Spolna zloraba v družini

Veliko spolnih zlorab se zgodi s strani družinskih članov. Neželeni spolni stiki s strani družinskega člana lahko na žrtvi pustijo trajne posledice. Spolne zlorabe v družini nikakor ne smemo povezovati z ljubeznijo ali skrbjo za otroka. Gre za grobo obliko spolne zlorabe, kjer družinski član izkoristi odvisnost otroka, njegova čustva in njegovo zaupanje do bližnje odrasle osebe.

Zakaj je tako težko razkriti spolno zlorabo s strani družinskega člana?

  • Žrtve so na povzročitelja čustveno navezane in jih skrbi, kaj se mu bo zgodilo po razkritju zlorabe.
  • Storilci pogostokrat žrtev postopoma zapletejo v zlorabo, ji dajejo pozornost in izražajo naklonjenost, lahko ji tudi kupujejo darila. Žrtev je tako zmedena in v dvomih glede dogajanja, saj si še ne zna pojasniti dinamike spolne zlorabe.
  • Žrtve ob začetku zlorabe velikokrat ne vedo, da gre za zlorabo. Storilci jih namreč prepričujejo, da je spolna zloraba nekaj normalnega in se dogaja v vseh družinah.
  • Pogosto so žrtve zaskrbljene glede reakcij drugih družinskih članov. Porajajo se jim dvomi o njihovem odzivu, ali jim bodo sploh verjeli ali jim bodo pripisali krivdo za zlorabo.
  • Strah pred posledicami razkritja sili žrtve v molk. Bojijo se posledic in tega, da bodo tudi same zašle v težave. Lahko se tudi bojijo storilca, ki jim grozi s povračilnimi ukrepi in posledicami.
  • Navadno žrtve poskušajo povedati nekomu o zlorabi, vendar jih druge osebe ne razumejo ali doživijo zanikanje, ko izbrana zaupna oseba zlorabo minimizira ali povsem zanika.
  • Otroci pogosto ne vedo, na koga se obrniti po pomoč.