V naši družbi je spolnost še vedno pogostokrat tabu tema, tako v medosebnih odnosih v družini kot v medosebnih odnosih v vrtcu, šoli in drugih institucijah, kjer se strokovnjaki redno srečujejo z otroki. Misel na pogovor o spolnosti z otrokom je lahko za starše, vzgojitelje, učitelje, socialne delavce in druge odrasle povezana z občutkom nelagodja in sramu. Vendar je najboljši način za preprečevanje spolnih zlorab ravno otrok, ki je osveščen, razgledan in informiran o spolnosti in pomenu spolne nedotakljivosti. Vzgojni pogovori na temo varnosti in spolnosti morajo vsebovati tudi preventivne vsebine, ki so vezane na preprečevanje spolnih zlorab.
Pogovori z otroki
Pogovore o spolnosti začnite na starostno primeren način že v zgodnjem otroštvu. Otroke najprej naučite besedišča, ki ga potrebujejo za pogovor o svojem telesu, da se potem lahko z njimi pogovorite o nedotakljivosti njihovega telesa. Tako bodo otroci lažje razumeli, kaj je v povezavi z njihovim telesom dovoljeno in kaj neprimerno. Tako pridobljeno znanje otrokom pomaga razumeti, kdaj neko dejanje ni primerno in jim poda moč, da o tem govorijo oziroma spregovorijo.
- Naučite otroke imena delov telesa. Le v kolikor otroci poznajo besede, s katerimi opišejo svoje dele telesa, torej tudi intimne dele svojega telesa, potem lahko postavijo vprašanja in/ali izrazijo zaskrbljenost glede svojega telesa.
- Nekateri deli telesa so zasebni. Pravica do telesne nedotakljivosti je ena izmed osnovnih otrokovih pravic. Otroci morajo vedeti, da ni primerno, da si nekdo ogleduje intimne dele telesa ali se jih dotika po intimnih predelih telesa. To pomeni, da se jih druge osebe ne smejo kar tako dotikati po telesu, saj telo pripada njim samim.
- Otroci lahko rečejo »NE«. Otroke je treba naučiti, da lahko rečejo »NE«, kadar se jih nekdo neprimerno dotika ali kadar si ne želijo dotika. Pomembno je povedati otrokom, da smejo reči »NE« vsem dotikom, ob katerih jim je neprijetno. Podprite svojega otroka, da ima pravico zavrniti dotik ali poljub, tudi kadar gre za družinskega člana ali osebo, ki jo ima rad.
- Dobre in slabe skrivnosti. Pogovorite se o skrivnostih, saj storilci pogostokrat uporabljali taktiko, da otroke zavežejo skrivnosti. Otrokom mora biti jasno, da skrivnosti, ki jim vzbujajo slabe občutke, na primer sram, nelagodje, strah, krivdo in žalost, niso dobre skrivnosti. Ob tem morajo vedeti, da take skrivnosti lahko razkrijejo in se o njih vedno pogovarjajo z vami.
- Zagotovite jim, da se ne bodo znašli v težavah. Otroci se pogosto bojijo, da bi razjezili starše in se znašli v težavah, če bi zastavljali vprašanja ali govorili o svojih izkušnjah. Z otrokom imejte odnos, ki bo zagotavljal varen prostor, kjer bo otrok lahko deli informacije o stvareh, ki ga zanimajo ali o katerih mu je neprijetno. Razložite jim, da ne bodo kaznovani, če bodo te podatke delili z vami.
- Imejte čas za otroka. Če pride k vam otrok, da bi vam zaupal nekaj, kar mu je pomembno, mu prisluhnite. Posvetite mu svojo popolno pozornost, saj tako otrok dobi sporočilo, da njegove skrbi jemljete resno. V prihodnje bo tako večja verjetnost, da se bo otrok v težavah obrnil na vas, ker bo vedel, da ga boste poslušali in upoštevali.
- Med odraščanjem bodite vključeni v otrokovo življenje. Ob upoštevanju otrokovih mej in interesov se nevsiljivo zanimajte za njegovo vsakodnevno življenje, šolske in prostočasne dejavnosti, prijatelje in druge osebe, ki so z otrokom redno v stiku. Če ste dejavno vključeni v otrokovo življenje, lahko prej zaznate opozorilne znake spolne zlorabe. Pri razkritju zlorabe otroku pomaga občutek povezanosti z vami, občutek, da lahko pride k vam, ko nekaj ni v redu.
Pogovori z najstniki
Dober odnos z otrokom in pogovori o spolnosti so temelj za otrokovo varnost v najstniškem obdobju. Tudi ko otrok odrašča in se osamosvaja, ga pritegnite v preventivne pogovore na temo spolnosti in spolne zlorabe. Z najstniki je še posebej pomembno ustvariti dialog o temah, kot so varnost, nasilje in spolna zloraba. Odrasli moramo najti način, da začnemo takšen pogovor in vpeljemo najstnico oziroma najstnika v temo.
- Ne »zaslišujte« najstnikov o spolnosti in spolnem življenju! Najstniki se pogostokrat naučijo, da pogovori s starši niso v pomoč ali da se ni varno pogovarjati s staršem o določenih temah, saj bi lahko bili kaznovani. Neposredna vprašanja o prostem času, prijateljih, šoli in spolnosti brez predhodnega uvoda v tematiko lahko odbijajo najstnike, saj je verjetno, da jih doživljajo kot obliko kontrole.
- Uporabite vsakdanji klepet za majhne vzgojne pogovore v povezavi s spolnostjo. Spolnost ne bi smela biti »velika tema«, o kateri se pogovarjate samo ob izrednih priložnostih, saj tako postaja tabu tema in nekaj prepovedanega. Izkoristite vsakodnevne situacije in informacije za nevsiljiv pogovor o spolnosti. To ne pomeni, da spolnost predstavljate kot nepomembno ali lahko temo, temveč da jo vključite v običajno komunikacijo med seboj in otrokom.
- Uporabite medije, da odprete temo. Vprašajte najstnico oziroma najstnika za mnenje o nečem, kar se dogaja na družbenih medijih, v novicah, filmu ali nanizanki. Lahko si tudi skupaj ogledate film ali oddajo in razvijete pogovor na ogledano vsebino. V diskusiji jih vprašajte za mnenje, saj jim s tem pokažete, da cenite njihovo stališče in tako omogočite nadaljnje pogovore.
- Odprite možnost za nove teme. Najstnici dajte možnost, da sama predstavi svojo zaskrbljenost in dvome. Povabite otroka v pogovor in ga aktivno poslušajte. Pri tem zastavljajte odprte tipe vprašanj, ki otroka povabijo v pogovor brez omejitev: »Ali bi si želel govoriti še o čem?«, »Ali te kaj zanima?«. Prav tako se izogibajte postavljanju ovir v komunikaciji (moraliziranje, ukazovanje, zasliševanje, podučevanje, obsojanje, kritiziranje, smešenje).
- Uporabite lastno izkušnjo, da poveste preventivno zgodbo. Deljenje lastnih izkušenj lahko najstnikom bolj približa pogovor in lahko bodo njegovo vsebino dojemali kot pomembnejšo. Ni nujno, da delite izkušnjo s področja spolnega nasilja, še posebej, če take izkušnje nimate, lahko delite zgodbo o drugih oblikah nasilja ali zgodbo o nekom, ki ga poznate.
- Govorite neposredno o spolnem nasilju. Nekateri najstniki se ne zanimajo za vprašanja spolnega nasilja. Prav tako imajo lahko popačene predstave o spolnem nasilju, ki izvirajo od vrstnikov in medijev. V tem primeru jim odkrito predstavite nekatera najpomembnejša dejstva. Na primer, da velika večina mladoletnih žrtev pozna storilca spolnega napada in da storilci uporabljajo različne oblike manipulacij za izvedbo nasilja in obvladovanje žrtev v zlorabi. Prav tako jim obrazložite, da mora vsaka spolna aktivnost temeljiti na privolitvi udeležencev.